Raziskovalci po vsem svetu so leta 2025 razvozlali številne zgodovinske skrivnosti. Arheološka izkopavanja zgodovinskih najdišč so prinesla sveže vpoglede, analiza kamnoloma z nedokončanimi kipi pa je ponudila nove interpretacije.

Meteorski roj Urzidov, ki zaznamuje zadnji nebesni dogodek v letu, bo vrhunec dosegel med nedeljsko nočjo in zgodnjim ponedeljkovim jutrom. Opazovalci neba lahko pričakujejo od pet do deset meteorjev na uro med polnočjo in 5. uro zjutraj po vzhodnem času (ET) v ponedeljek, kar je med 21. uro v nedeljo in 2. uro zjutraj po pacifiškem času (PT).

Novi članki poročajo o novih slikah medzvezdnega kometa 3I/ATLAS, ki so bile posnete pred njegovim preletom mimo Zemlje v petek. Komet, ki so ga prvič opazili julija, zapušča naš sončni sistem.

Vesoljska sonda Voyager 1, ki jo je NASA izstrelila leta 1977, bo predvidoma novembra 2026 postala prva vesoljska ladja, ki bo dosegla razdaljo enega svetlobnega dne od Zemlje. To pomeni pomemben mejnik v raziskovanju vesolja.

Hubblov vesoljski teleskop in raziskovalec Jupitrovih ledenih lun sta posnela nove slike medzvezdnega kometa 3I/ATLAS, ki se bo proti koncu meseca najbolj približal Zemlji. Komet, ki izvira izven našega osončja, je pritegnil pozornost astronomov.

Z uporabo digitalne arheologije raziskovalci razkrivajo podrobnosti o rimskem mestu, ki ga je uničil izbruh vulkana Vezuv leta 79 našega štetja. Med odkritji je staro rimsko stopnišče, ki ponuja vpogled v življenje v tem antičnem mestu, pogosto imenovanem "izgubljena Pompeja".

Arheologi so po skoraj stoletju ugibanja morda odkrili namen približno 5200 lukenj, ki se raztezajo skoraj 1,5 kilometra po dolini Pisco v južnih perujskih Andih. Novo preučevanje najdišča Monte Sierpe, ali "kačja gora", bi lahko arheologom pomagalo razvozlati, zakaj so starodavni ljudje ustvarili te luknje.

Astronomje so prvič opazili ogromno eksplozijo, ki jo je sprostila zvezda izven našega osončja. Ta dogodek je po nekaterih značilnostih podoben sončnim nevihtam, ki povzročajo severni sij na Zemlji. Eksplozija zvezde bi lahko uničila atmosfero planeta.

Paleontologi se že dolgo trudijo razlikovati med moškimi in ženskimi dinozavri na podlagi njihovih fosilov. Nova raziskava pa bi lahko znanstvenike pripeljala bližje določanju spola ene skupine dinozavrov. Hadrozavri, znani tudi kot dinozavri z račjim kljunom, so bili pogosti v obdobju pozne krede (od 100,5 do 66 milijonov let).

Satelit NASA-ISRO Synthetic Aperture Radar (NISAR) so uspešno izstrelili iz Sriharikote v Indiji. Ta močan satelit za opazovanje Zemlje, skupni projekt agencij NASA in ISRO, je bil izstreljen z raketo GSLV. Satelit, ki bo sledil tudi najmanjšim spremembam na kopnem in ledu Zemlje, naj bi forecasterjem in prvim posredovalcem pomagal ostati korak spredaj. Misija je ocenjena na 1,3 milijarde dolarjev. Ena od novic je tudi omenila napoved Donalda Trumpa o 25 % carini na Indijo, ki naj bi začela veljati 1. avgusta, vendar ni povezana z izstrelitvijo satelita.